Nekaj stanj, ki jih obravnavamo
Srčno žilne bolezni
Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Sem sodi tudi povišan krvni tlak, angina pektoris itd. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja.
Stres in izgorelost
Kronične težave in stres na katerem koli področju človekovega življenja lahko vodijo v izgorelost, ki je opredeljena kot stanje življenjske izčrpanosti, za katero je še zlasti značilna tudi zmanjšana osebna učinkovitost. Izgorelost se razlikuje od delovne izčrpanosti, slednja je namreč normalna posledica prekomernega dela, ki jo lahko odpravimo s počitkom, medtem ko pri izgorelosti počitek ne zadostuje. Znaki in simptomi se kažejo na čustveni, telesni, vedenjski in motivacijski ravni, ter na področju mišljenja.
Ustno zdravje
Prave medicine, pa naj si bo sodobni ali tradicionalni pristop, ni brez zdravih ust. Če vas zdravnik ne pošlje na temeljit pregled, poskrbite za to sami. Parodontalna bolezen, granulomi, amalgam in ostale kovine v ustih so glavni vzroki, ki jih moramo brezhibno oskrbeti preden se podamo na pot k pravemu zdravju. Celostno zdravje se začne v ustih!
Debelost
Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. Pomembno je ugotoviti kakšno presnovo ima posameznik s tovrstnimi težavami. Pogosto gre za pomanjkanje presnovne in restorativne energije. Posledično se odlagajo proteini v medceličnem prostoru, lahko pa se pretvorijo v ogljikove hidrate ali indirektno v maščobe.
Sindrom prepustnega črevesa
Sodobna prehrana vedno vodi v pojav sindroma prepustnega črevesja, t.i. leaky gut sydnrome, ki pomeni popustitev stikov med črevesnimi celicami. Ko stiki popustijo med celicami lahko prosto prehajajo toksini, napol prebavljene molekule hrane, itd.
Artritis, putika in ostale bolezni mišično skeletnega sistema
Dolgoročna obremenitev telesa s prevelikim vnosom beljakovin se pogosto odrazi na skeletnem ali mišičnem sistemu. Dnevna količina, ki je primerna za odraslega človeka, je cca. 40 g, vse kar je več zelo negativno vpliva na naše notranje okolje ali milje.
Živčevje
Naše telo upravljata zavestni in avtonomni del živčevja. V integrativni medicini se posebej osredotočamo na avtonomno, ki se deli na simpatikus in parasimpatikus. Predvsem simpatikus je tisti, ki ga moramo v modernih časih umirjati, da bi lahko dobro spali, se zbujali spočiti, naš spanec pa bi bil krepčilen.
Srčno žilne bolezni
Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Sem sodi tudi povišan krvni tlak, angina pektoris itd. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja.
Bolezni skeletnega sistema
Lumbago (kronična bolečina v spodnjem ledvenem predelu)
Bolečina v spodnjem ledvenem predelu oziroma lumbago je v današnjem svetu ena izmed najpogostejših tegob, zaradi pretežno sedečega življenskega stila. Bolečina v spodnjem ledvenem delu je lahko posledica težav z medveretenčnimi diski, ligamenti, hrbtenjače in živcev, mišic ledvenega predela, notranjih organov medenice in trebušnega predela, kostnih izrastkov,…
Ishialgija
Ishialgija se kaže z bolečino v spodnjem ledvenem predelu, ki seva v eno ali obe nogi, še posebej po dolgotrajnem sedenju ali stanju. Bolečina v hrbtu se ponavadi pojavi že po manjšem naporu, kar pomeni za pacienta prilagoditev življenjskega stila.
Teniški komolec
Teniški komolec oziroma lateralni epikondilitis pomeni vnetje mišic ekstenzorjev podlakti na narastišču, kjer se pripenjajo na komolec (ponavadi tetive extensor carpi radialis brevis). Gre za preobremenitveno poškodbo, povzročeno z ponavljajočimi gibi. Pogosta je predvsem pri tenisačih, slikarjih, mizarjih in vodovodarjih.
Golf komolec
Golf komolec oziroma medialni epikondilitis je vnetje mišic fleksorjev podlakti na narastišču, kjer se pripenjajo na komolec. Bolečina lahko seva v podlaket in zapestje. Gre za podobno preobremenitveno poškodbo kot pri teniškem komolcu, le da je tokrat prizadet notranji del komolca. Ponavadi lahko tako pri teniškem kot golf komolcu najdemo v mišicah podlakti trigger točke (občuljive točke), ki so lahko vzrok za bolečino.
Zamrznjena rama
Zamrznjena rama oziroma adhezivni kapsulitis pomeni, da je pacientova rama okorna in negibljiva več mesecev ali let. Bolečina, okornost in izguba gibljivosti ramenskega sklepa se ponavadi pojavita in razvijata počasi, ter prav tako tudi izgineta. Pravega vzroka za pojav zamrznjene rame zaenkrat še ne poznamo, je pa verjetno prisoten vnetni proces. Dostikrat se lahko pojavi, ko je bila gibljivost rame omejena daljše časovno obdobje – pri dolgotrajni bolezni, poškodbi ali operaciji.
Poškodbe rotatorne manšete
Poškodba rotatorne manšete je poškodba mišic, ki sestavljajo rotatorno manšeto (supraspinatus, infraspinatus, subscapularis, teres minor). Te mišice stabilizirajo ramenski obroč in mu omogočajo gibanje. Je zelo pogosta športna poškodba.
Sindrom karpalnega kanala
Sindrom karpalnega kanala je bolečina v zapestju, povzročena zaradi utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu. Simptomi ponavadi vključujejo otopelost, občutek zbadanja in bolečino (predvsem ponoči).
Revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis je avtoimuna bolezen, ki povzroči vnetje v sklepih. Glavna siptoma sta bolečina v sklepu in otekanje sklepa.
Osteoartritis
Osteoartritis je najbolj pogosta oblika artritisa, pojavlja se predvem pri starejših. Do pojava osteoartritisa pri mlajših osebah pride predvsem pri športnikih, zaradi preobremenitve. Do osteoartritisa pride, ko se zaščitni hrustanec začne skozi čas tanjšati, kar povzroča otekanje sklepa in bolečino. Bolečina je ponavadi hujša pod dolgotrajnem sedenju ali mirovanju.
Tendinitis
Tendinitis je vnetje ali iritacija tetive. Najbolj pogost je pri kolenu (patelarni tendinitis), peti (ahilni tendinitis), rami, komolcu (golf komolec, teniški komolec) in zapestju. Lahko je posledica nenadne poškodbe ali pa preobremenitve skozi daljše časovne obdobje (poklicne preobremenitve, športniki).
Rehabilitacija po operaciji
Po operaciji je pomembna pravilna rehabilitacija. Potrebno je poskrbeti za brazgotino – pri tem uporabljamo raznorazne fascialne tehnike za mobilizacijo brazgotine. Pacienta je potrebno naučiti pravilne drže, hoje in pravilnega gibanja v izogib ponovnim poškodbam in operacijam (t.i. higiena hrbtenice po operaciji diskusa hernije).
Disfunkcija mišic medeničnega dna (urinska inkontinenca)
Disfunkcija mišic medeničnega dna je zelo pogost pojav pri ženskah, tako mladih kot starejših. Povzroči različne stopnje urinske inkontinence (stresna inkontinenca, urgentna inkontinenca). Večinoma je težava v preohlapnih mišicah medeničnega dna, kar je lahko posledica operacije, nosečnosti, poroda, ali pa samo splošne šibkosti teh mišic. Ker so mišice medeničnega dna tudi ene izmed splošnih stabilizatorjev celotnega trupa, je treniranje teh mišic skozi posebne, t.i. Keglove vaje še posebej pomembno.
Kontakt
Tel. +386 51 248 888
info@maha.si
Delovni čas
Ponedeljek: 8:00 - 15:00
Torek: 8:00 - 15:00
Sreda: 8:00 - 15:00
Četrtek: 12:30 - 20:00
Petek: 8:00 - 13:30