Integrativna medicina brez biološkega zobozdravstva ne obstaja. Usta z zobmi so del telesa, ki s svojimi vnetnimi stanji in kovinskimi materiali vplivajo na telesno zdravje. Hkrati tudi kakršnekoli terapije telesa ne morejo dobro učinkovati, če telo bremenijo stanja v ustih. Okužbe tvorijo paradontoza ali parodontalna bolezen, “mrtvi” zobje z granulomi, med kovinami pa amalgam, ki vsebuje živo srebro ter večina kovinskih zlitin, ki se uporablja pri mostičkih in protezah. Vnetja pomenijo kislo okolje in zaradi tega pospešeno “raztapljanje” kovin, ki se odlagajo v telesu.
V biološkem zobozdravstvu je ključna temeljita diagnostika, ki zajema pregled ust tudi z mikroskopom, računalniško analizo stanja parodontalne bolezni, rentgenske posnetke, CBCT, Dark Field mikroskop, analizo vnetnih mediatorjev, itd.
Ko diagnostika pokaže kaj so potrebni koraki za uspešno zdravljenje, pričnemo s terapevtskim delom pri katerem sledimo brezkovinskim in biokompatibilnem trendom. Vsi materiali so skrbno izbrani in telesu prijazni. V kirurgiji uporabljamo tehniko PRF, ozon ter PMP – pulzno magnetno polje po posegih. Omenjeni pristopi nam omogočajo, da pacienti ne potrebujejo antibiotikov, po posegih pa je bistveno manj zapletov in bolečin. Na področju protez in mostičkov izvajamo izključno digitalno zobozdravstvo, ki nudi izvrstno natančnost in udobje. V kolikor vas daje tesnoba izvajamo tudi inhalacijsko sedacijo, “smejalni” plin, za pomiritev pred in med posegi.
Vabimo vas, da se prijavite na diagnostični pregled v MAHA kliniko za integrativno medicino, kjer boste deležni celovite terapije in podpore na vaši poti k boljšemu zdravju.
Kaj spada pod biološko zobozdravstvo?
Paradontalna bolezen in telo
Parodontalna bolezen prizadene velik delež prebivalcev Slovenije, vendar se premalo zavedamo njenega vpliva na celotno telo. Zobje so povezani s čeljustno kostjo, zato izguba zob zaradi te bolezni ni le estetski problem. Parodontalna bolezen lahko škoduje zdravju telesa, saj se vnetje širi na druge organe prek bakterij in škodljivih snovi, ki prehajajo v krvni obtok. Prizadene lahko srce, možgane, jetra, pljuča in povzroči tudi spremembe v sluznici dihalnih poti ali prebavil. Poleg tega lahko parodontalna bolezen poslabša obstoječe bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal in sladkorna bolezen. Starejši in ljudje s prekomerno telesno težo so še posebej ogroženi.
Amalgam in ostale zlitine v ustih
Srebrne ali amalgam zalivke vsebujejo visok odstotek živega srebra, ki ima strupen učinek na telo. Amalgamske zalivke lahko povzročajo fizične, psihološke težave in vplivajo na možganske funkcije. Živo srebro se lahko absorbira v telo preko zalivk, prehaja v kri in živce, ter se kopiči v tkivih in organih, povzročajoč različne težave. Zato obstaja več razlogov za zamenjavo amalgamskih zalivk s kompozitnimi ali porcelanskimi zalivkami, vključno s higieno, preprečevanjem poškodb zoba, strupenostjo živega srebra, galvanskimi reakcijami in estetskim vidikom.
Mrtvi zobje - granulomi
Tukaj ne obstaja enoznačen odgovor, saj k vsakemu posamezniku pristopamo individualno. Števiko tretmajev in sama oblika zdravljenja je odvisna od težav posameznika. Prav tako število tretmajev določa dejstvo, ali gre za preventivo ali dejansko bolezen. Po opravljeni diagnostiki in posvetu s strokovnjaki, vam natančno predstavimo potek zdravljenja in obseg terapij.
Biokompatibilni vsadki - cirkonijev oksid
Biokompatibilni vsadki iz cirkonijevega oksida so boljša izbira od kovinskih vsadkov zaradi visoke afinitete ustne sluznice do njihove površine. Zmanjšujejo pojav vnetij in zagotavljajo estetsko naraven videz. Pravilen postopek, ki vključuje temeljit pregled, analizo in pripravo kosti ter dlesni, je ključen za uspeh zobnih vsadkov. Cirkonijevi vsadki ponujajo visok estetski rezultat, brez temnega pasu dlesni in z naravnim tonom. Keramični vsadki predstavljajo privlačno nadgradnjo kovinskih rešitev in se vse bolj uveljavljajo zaradi biokompatibilnosti in naravnega videza.
Krvne preiskave za ugotavljanje vpliva ust na telo
● Vsem, ki že imate postavljeno kakršnokoli diagnozo in si želite spoznati vzroke le-te ter jih odstraniti
● Osebam, ki ste prestale bolezen in ste tako ali drugače v fazi rehabilitacije
● Tistim, ki zaznavate simptome neravnovesja pa se bolezenski znaki še niso razvili
● Zdravim osebam, ki si želite krepiti telo in duha in vzdrževati svoje dobro počutje na dolgi rok
Podrobni opisi
Paradontalna bolezen in telo
Kljub temu, da parodontalna bolezen prizadene kar 80% Slovenk in Slovencev, se še vedno premalo zavedamo razsežnosti tega bolezenskega stanja.
Parodontalna bolezen ni samo bolezen ustne votline, ampak ima izjemno pomemben vpliv na celo telo. Povezava izhaja iz dejstva, da zobje izraščajo iz čeljustne kosti, kar pomeni, da so s koreninami vsajeni v zgornjo in spodnjo čeljust. Izguba zob, ki je posledica parodontalne bolezni, je v primerjavi s tem, kaj ta izrazito kronična okužba pomeni za zdravje celotnega telesa, še najmanj kar se nam lahko zgodi. Parodontalna bolezen ima več stopenj. Usta z zmerno parodontalno boleznijo imajo okuženo in vneto gnojno rano v velikosti površine obeh dlani, ki je že načela kost. Si predstavljate, da bi imeli takšno rano na roki in bi bila vsak dan vidna vašim očem? V ustih je ta nevarna okužena rana skrita, povzroča le slab zadah in krvavitev pri ščetkanju. Med potekom okužbe in razmnoževanjem bakterij, v krvni obtok prehajajo izredno agresivne bakterije in snovi, ki so posledica reakcije našega imunskega sistema.
Vplivi parodontalne bolezni na celoten organizem:
•vnetje se lahko širi iz obzobnih tkiv neposredno v okolico in globlja tkiva, predvsem v kost,
•prehod mikroorganizmov in njihovih produktov v krvni obtok povzroči vnetje v oddaljenih organih (srce, možgani, jetra, pljuča…),
•škodljive snovi, ki nastajajo v vnetih področjih v ustih, ravno tako lahko preidejo v krvni obtok in prizadenejo oddaljena tkiva (ateroskleroza), lahko pa tudi spremenijo sluznico dihalnih poti ali prebavil in tam ustvarijo pogoje za začetek vnetja v oddaljenem organu (pljučnica).
Parodontalna bolezen lahko močno poslabša in vpliva na razvoj obstoječih telesnih bolezenskih stanj, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, sladkorne bolezni. Posebej pa je nevarna tudi za starejše od 55 let in ljudi s prekomerno telesno težo.
Kako se razvije parodontalna bolezen?
Okrog vsakega zoba v ustih je prisoten obzobni žep, ki v globino meri od enega do treh milimetrov ter poteka okrog in okrog zoba, tudi v medzobnem prostoru. V žepu in na zobeh se nahaja več kot 600 različnih vrst bakterij. Poglejmo, kaj se dogaja z zdravo in čisto zobno površino, če opustimo redno ustno higieno.
Čez dan se na površino zoba odlagajo in vežejo sestavine sline, hrane, pijač ipd., ki tvorijo mehke zobne obloge. Zanje je značilno, da se nabirajo na zobnem vratu, tako na prostih površinah, kot tudi v medzobnih prostorih. Zobni vrat je mesto, kjer bakterije iz zobnih žepkov dobijo potrebna hranila. Zaradi tega se bakterije namnožijo in v prvi fazi povzročajo vnetje dlesni, ki pozneje brez izjem napreduje v parodontalno bolezen.
Če mehkih oblog ne odstranimo vsaj enkrat dnevno, imajo bakterije v obzobnem žepku nenehen dotok hranil, zaščitno okolje žepka pa jim nudi idealne razmere za nemoteno razmnoževanje. Ker je slina ionska raztopina, neočiščene mehke zobne obloge sčasoma »otrdijo« in nastane zobni kamen. Ta zaradi svoje porozne strukture spet deluje kot zatočišče za ostanke hrane in bakterije, ki se zaradi tega bujno razmnožujejo tudi izven obzobnega žepka. Vnetje dlesni se pojavi že po 48 urah nehigiene. Posledica vnetih dlesni je krvavitev. Pri čiščenju nam dlesni krvavijo, lahko so tudi boleče, zaradi povečanega števila bakterij pa kažejo značilne vnetne znake, kot so rdečina, oteklina, bolečina ipd. Zdrava dlesen je rožnate, nikoli pa rdeče-vijolične barve in pri čiščenju ne krvavi.
Če pozabimo na ustno higieno in zobne obloge, ki tako dlje časa ostajajo na naših zobnih površinah, se vnetje iz dlesni razširi tudi na kost, v katero je »vsajen« naš zob. Sčasoma se obzobni žep zaradi izgube kosti poglobi na štiri in več milimetrov. Takrat lahko začnemo govoriti o različnih stopnjah parodontalne bolezni.
Kost je ključna za stabilnost zoba. V primeru vnetja kost gnije in zobje izgubljajo oporo. To se ne zgodi čez noč, ampak gre za kroničen proces, ki se odvija deset in več let. Zobje sčasoma postanejo majavi, pojavijo se lahko hude bolečine in otekline, ki so posledica parodontalnega ognojka ali abscesa, na koncu pa zaradi izginotja kosti pride do izgube pogosto popolnoma zdravih zob. Na srečo danes parodontalno bolezen poznamo veliko bolj, kot smo jo poznali nekoč.
Najbolj ogrožene skupine ljudi
Posamezniki z boleznimi srca in ožilja, ljudje ki živijo v hudem stresu, kadilci, starejši od petdeset let, oboleli za artritisom, ljudje s čezmerno telesno težo ter nosečnice in sladkorni bolniki so še posebno občutljivi za negativne vplive parodontalne bolezni na telo. V rizičnih skupinah ta kronična okužba z agresivnimi bakterijami navadno poteka v hujših oblikah. Raziskave kažejo, da zmerna do napredovala parodontalna bolezen lahko pomeni dva- do trikratvečjo verjetnost za srčno ali možgansko kap, sedemkrat večjo verjetnost za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka, sladkorni bolniki pa imajo kar petnajstkrat večjo verjetnost, da bodo ostali brez zob.
S pravo diagnostiko do pravilne diagnoze
Kljub temu, da je bolezen močno prisotna v populaciji, pa parodontalno bolezen in njen razvoj, lahko preprečimo s pravočasnim odkritjem in ustrznim zdravljenjem. Glavni problem parodontalne bolezni je, da poteka skrito in počasi, zato je pomembno, da iščemo znake obolenja in ne čakamo na simptome, ki običajno nastopijo pozno, ko je narejene že veliko škode.
Ker je ključno, da se bolezenske spremembe v ustih odkrijejo čim prej, nikar ne odlašajte s pregledom obzobnih tkiv, kjer lahko natančno določimo mesta in stopnjo obolelosti ter ustrezno ukrepamo in vas hrati naučimo pravilne ustne nege, s katero boste preprečili nadaljni razvoj ali ponovitev obolenja. S tem pa boste svojemu telesu pomagali do oljšega zdravja in okrepitve imunskega sistema, saj se ta ne bo nenehno boril z bakterijami, ki prodirajo krvni obtok in se nenadzorovano razmnožujejo.
Amalgam in ostale zlitine v ustih
Srebrne ali amalgam zalivke vsebujejo 50 odstotkov živega srebra, ki je znanstveno dokazano bolj strupen kot svinec, kadmij ali arzen. Amalgamske zalivke lahko utegnejo delovati nevro toksično. Nekateri strokovnjaki s področja zdravstva verjamejo, da živo srebro povzroča fizične in psihološke težave ter neposredno vpliva na večino možganskih funkcij.
Do vdora živega srebra v telo lahko pride na več načinov. Majhne delce amalgama iz zalivke, ki se raztapljajo v slini, pogoltnemo, nato pa se prek črevesja absorbirajo v kri in živce. Določen delež živega srebra izpari iz plomb in se z dihanjem absorbira v pljuča. Živo srebro vdre neposredno v zob in se preko zobnega živca vzdolž drugih živcev prenese v možgane in se tam uskladišči. Obstaja tudi možnost, da živo srebro začne uhajati iz amalgam zalivke in sčasoma v majhnih količinah prodre v telesne organe. Telo jih odlaga v tkivih in organih ter povzroča mnoge telesne, psihične težave in obolenja.
Zaradi vsega omenjenega obstaja vsaj 5 dobrih razlogov za zamenjavo amalgamskih zalivk s kompozitnimi, belimi zalivkami oziroma s porcelanskimi ali kompozitnimi inleyi:
1. HIGIENA: Amalgamske plombe se na hladnem krčijo bolj, kot se krči zob. Z leti med plombo in zobom nastane špranja, v katero se naselijo bakterije, ki jih s še tako dosledno higieno ne moremo odstraniti.
2. POŠKODBE ZOBA: Amalgamske plombe se ob uživanju tople hrane in pijač raztezajo bolj, kot se razteza zob. Zaradi tega v zobu nastanejo napetosti in kasneje poke, ki lahko vodijo v izgubo zoba.
3. ŽIVO SREBRO: Amalgam vsebuje toksično živo srebro, ki dokazano škoduje našemu telesu. Vse več strokovnjakov verjame, da živo srebro povzroča fizične in psihološke težave ter neposredno vpliva na večino možganskih funkcij.
4. GALVANSKE REAKCIJE: Prisotnost amalgamskih plomb in/ali drugih kovin v ustih vodi v nastanek električnega toka nizkih napetosti, a dovolj velikih, da imamo v ustih tisti znani “kovinski občutek”.
5. ESTETIKA: Vse več ljudi amalgamske plombe motijo zaradi neatraktivnega sivega izgleda. Želijo širok, sproščen in bel nasmeh.
Mrtvi zobje - Granulomi
Mrtvi zobje so posledica granulomov in so lahko izjemno škodljivi, če niso pravilno zdravljeni. Tako kot pri parodontalni bolezni tudi tukaj govorimo o izredno agresivnih bakterijah, ki vodijo do propadanjua tkiv znotraj zoba, o propadanju zobnega živca ali pravilneje zobne pulpe. Proces se prične tako, da bakterije prek »luknje« oz. zobne gnilobe dosežejo notranjost zoba, kjer sprožijo imunski odziv. Zob je trde strukture. Oteklina, ki se vedno pojavi pri imunskemu odzivu na okužbo, se ne more širiti, zato pride do stiskanja žilja in zob se »zaduši«, kar pospeši odmiranje živca. Ko zobni živec odmre po celotnem koreninskem kanalu, bakterije dosežejo spodaj oz. v zgornji čeljusti zgoraj ležečo kost. Tukaj pa se že lahko tvori imunski odziv, ki ga imenujemo granulom ali strokovno kronični periapikalni parodontitis. Bakterije po kosti, ki so jo prek zoba dosegle, ne prehajajo prosto, pač pa se pojavi t. i. »fronta«. Na eni strani bakterije prodirajo s svojimi izločki globlje v kost, na drugi strani imunski odziv poskuša to zamejiti. Ker je dotok bakterij iz notranjosti zoba stalen ter imajo pravzaprav zelo dobro skrivališče in zaledje, imunski sistem granuloma ne zmore pozdraviti. Tak nezdravljen zob sčasoma v vsakem primeru izpade. Dokler je še prisoten, kost čedalje bolj izginja. Če je prisotna še parodontalna bolezen, se procesa lahko združita, tako da zob praktično nima več kostne opore. Ker so bakterije v obeh procesih zelo podobne, je tudi vpliv na telo podoben.
Takšni zobje so za telo skrajno škodljivi, zato je treba pri pregledu in terapiji ravnati temu primerno.
Ali imate tak zob prisoten v ustih, je mogoče sklepati. Vedeti je treba, da se veliko bolezenskih stanj v ustih ne kaže v obliki bolečih občutkov ali občutkov neudobja. Tako kar 80 % granulomov odkrijemo rutinsko ob pregledih.
Najpogostejše opozorilo na tovrstno dogajanje je nedefinirana oz. nespecifična bolečina, ki se ne pojavlja stalno. Pogosto tarnate, da ste si prehladili čeljust, da vas je napihalo, da ste po jadranju, hribolazenju in podobnem več dni čutili nekaj nenavadnega. To je jasno opozorilo, da je v čeljustni kosti morda granulom in da je treba nujno ukrepati.
Granulomi namreč predstavljajo veliko tveganje za telesno zdravje.
Posege zdravljenja granulomov je bistveno bolje izvajati v obdobju, ko je organizem v dobri pripravljenosti in ko še ni hudih simptomov, kot so bolečina, oteklina, majavost zob. Takrat so možnosti za uspešen izid zdravljenja večje za 20–25 % in napoved za dolgoročen obstoj zoba v ustih dobra. Seveda to velja ob upoštevanju in doslednem izvajanju vseh sodobnih smernic zdravljenja koreninskega kanala. Obvezni so uporaba operativnega mikroskopa, primerna izolacija zoba, da se zagotovijo čisti pogoji dela, bioaktivna polnila in dovolj časa za poseg. Takih posegov se praviloma ne dela pod časovnimi pritiski. Tako lahko šele po enoletni rentgenski kontroli ocenimo, ali se je granulom zacelil. Šele takrat lahko govorimo o uspešnem zdravljenju zadevnega zoba. Če zdravljenje ni us- pešno, so potrebni dodatni kirurški postopki ali se začnemo pogovarjati o odstranitvi takega zoba.
Danes so možnosti, da se mrtvi zobje ustrezno oskrbijo, velike. Seveda ob uporabi najnovejših materialov in tehnologij, torej tehničnih zmožnosti, pomembna pa je tudi primerna izurjenost terapevta. Primerno oskrbljeni in rentgensko kontrolirani mrtvi zobje so veliko boljši od vsadkov.
Težava so zobje, ki niso optimalno pozdravljeni.
Takih zob je v ustih po svetu zelo veliko. Treba je poudariti, da to ni posledica površnosti ali neznanja zobozdravnikov, pač pa nekoč ni bilo tako napredne tehnologije, materialov in znanja na tem področju.
Če je zob dobro pozdravljen in kanalski sistem temeljito očiščen, je lahko enakovreden običajnemu zobu, ki še ima zobni živec.
Kaj pa zobje, ki niso popolnoma oskrbljeni?
Takšni zobje so huda težava in jih je treba odstraniti. Oskrbljene mrtve zobe redno rentgensko spremljamo. Če rentgensko vidimo, da je kost zaceljena, potem je ta zob zagotovo neškodljiv za vaš organizem. Če kost ni zaceljena, imamo dve možnosti. Prva je t. i. mikroskopska apikotomija, pri kateri s pomočjo mikroskopa počistimo neozdravljeni granulom iz telesa, tako da odstranimo še spodnji del korenine. Druga možnost je odstranitev zoba.
Biokompatibilni vsadki - cirkonijev oksid
Izguba zoba, ki je posledica bolezni ali mehanske poškodne ne samo prizadene posameznikov estetski izgled temveč pomembno vpliva tudi na funkcionalnost ugriza. Ko se odločimo za zobni vsadek, si verjetno predstavljamo svoje brezskrbno življenje v prihodnosti. Veselimo se, da bomo imeli vse zobe, a ob tem pogosto pozabimo, da nam neprimerni materiali ali izvedba lahko prinesejo še več težav kot brezzobost. Kovinskih vsadkov je malo morje in zelo previdno je treba izbrati pravo znamko. Dejstvo pa je, da je v uporabi vse več keramičnih vsadkov iz cirkonijevega oksida, ki mnogo boljši nadomkestek kot kovinski predhodniki. Ker se med seboj razlikujejo, je tudi pri teh pomembno, katero znamko uporabljamo. Dokazano je namreč, da ima ustna sluznica ob cirkonijevem vsadku visoko afiniteto do njegove površine, saj se na stični površini ustvari kakovosten pripoj dlesni. To dejstvo je ključno za zmanjšanje pojava vnetij ob robu keramičnih v primerjavi s kovinskimi vsadki. Vnetje ob implantatih namreč poteka podobno kot vnetje obzobnih tkiv in nastane zaradi podobnih bakterij. Ker vnetje tkiv v okolici vsadka poteka hitreje kot pri naravnih zobeh, je izjemnega pomena, da preprečimo nastanek vnetja, med drugim tudi z izbiro ustreznega materiala, iz katerega je vsadek izdelan.
S PRAVILNIM POSTOPKOM do dolgoročnega zadovoljstva
Pri zobnih vsadkih je za uspeh ključen pravilen postopek – brez hitenja in nerealnih obljub. Prvi korak so temeljit pregled dlesni in rentgenska analiza in simulacija vstavitve na rentgenu, imenovanem CBCT. Pri obolenjih dlesni si moramo vzeti čas in te popolnoma pozdraviti. Terapevt presodi, ali je kosti dovolj in ali je prostor za implantat primeren. Če kosti ni dovolj, zdravljenju parodontoze sledi dograditev kosti in dlesni, ki se morata dobro zaceliti, in šele ko je temeljita priprava narejena, se lahko lotimo vstavljanja vsadka. Predstavljajte si, da tega ne bi vedeli in bi dobili zobni vsadek na obolele dlesni, ki imajo premalo kosti, v katero vgrajujemo vsadek. V tem primeru lahko pride do hudih zapletov in nemalokrat je treba takšne vsadke odstranjevati. Zato je pomembno, da si pri tako pomembnem posegu vzamemo čas in se držimo predpisanih postopkov, saj bomo le tako zadovoljni z zobnim nadomestkom, ki nam bo služil kot stalni zob. Konec koncev ga želimo imeti celo življenje.
ESTETIKA – zadnji korak do zadovoljstva
Kovinski vsadki lahko povzročijo nastanek temnega pasu dlesni okoli vsadka, medtem ko imajo cirkonijevi vsadki naravnejši ton, ki se neopazno zlije z barvo dlesni. Tudi v primerih, kjer je prisotno pomanjkanje kosti in sluznice, je morebitno prosevanje zobnega vsadka zaradi bele barve bistveno ugodnejše v primerjavi s kovinskim vsadkom. Bela barva tako zagotavlja visoko estetski rezultat, kar je še posebej pomembno pri nadomeščanju zob v sprednjem, vidnem področju.
Keramični vsadki torej predstavljajo privlačno nadgradnjo klasičnih kovinskih rešitev.
Zaradi številnih prednosti, še posebej biokompatibilnosti in bolj naravnega videza, jih vse pogosteje uporabljamo. Z nadaljnjim tehnološkim razvojem in dvigom splošnega zavedanja o pomembnosti materialov, ki jih vgrajujemo v telo, bodo v prihodnosti keramični vsadki najverjetneje povsem nadomestili kovinske vsadke.
Krvne preiskave za ugotavljanje vpliva ust na telo
Integrativna medicina brez biološkega zobozdravstva ne obstaja. Usta z zobmi so del telesa, ki s svojimi vnetnimi stanji in kovinskimi materiali vpliva na zdravje. Hkrati tudi kakršnekoli terapije telesa ne morejo dobro učinkovati, če telo bremenijo stanja v ustih. Okužbe tvorijo paradentoza ali parodontalna bolezen, “mrtvi” zobje z granulomi, med kovinami pa amalgam, ki vsebuje živo srebro ter večina kovinskih zlitin, ki se uporablja pri mostičkih in protezah. Vnetja pomenijo kislo okolje in zaradi tega pospešeno “raztapljanje” kovin, ki se odlagajo v telesu.
V biološkem zobozdravstvu je ključna temeljita diagnostika, ki zajema pregled ust, tudi z mikroskopom, računalniško analizo stanja parodontalne bolezni, rentgenske posnetke, tudi CBCT, Dark Field mikroskop, analiza vnetnih mediatorjev, itd.
Ko diagnostika pokaže kaj je za narediti, sledi terapevtski del pri katerem sledimo popolnoma brezkovinskim in biokompatibilnem trendom. Vsi materiali so skrbno izbrani in telesu prijazni. V kirurgiji uporabljamo tehniko PRF, ozon ter PMP – pulzno magnetno polje po posegih. Omenjeni pristopi nam omogočajo, da ne potrebujemo antibiotikov, po posegih je bistveno manj zapletov in bolečin. Na področju protez in mostičkov izvajamo izključno digitalno zobozdravstvo, ki nudi izvrstno natančnost in udobje. V kolikor vas daje tesnoba izvajamo tudi inhalacijsko sedacijo, “smejalni” plin, za pomiritev pred in med posegi.
Kontakt
Tel. +386 51 248 888
info@maha.si
Delovni čas
Ponedeljek: 8:00 - 15:00
Torek: 8:00 - 15:00
Sreda: 8:00 - 15:00
Četrtek: 12:30 - 20:00
Petek: 8:00 - 13:30