Najpomembnejša vzroka smrti in dolgotrajne invalidnosti sta srčni infarkt in možganska kap, ki sta značilni bolezni stopnje 5 in sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca in možgansko-žilne bolezni.

Najpogostejša vrsta BSO je koronarna bolezen, ki je posledica kopičenja aterosklerotičnih oblog v koronarnih arterijah, kar omejuje pretok krvi v srce. Koronarna bolezen lahko privede do angine pektoris (4. stopnja)(bolečine v prsih), v hujših primerih pa do srčnega infarkta (5. stopnja) (miokardni infarkt).

Druge pogoste bolezni srca in ožilja so srčno popuščanje, hipertenzija (visok krvni tlak), aritmije (neredni srčni ritmi), bolezni srčnih zaklopk, kardiomiopatije (bolezni srčne mišice) in periferna arterijska bolezen (PAB). Vsako od teh stanj ima svoje vzroke, dejavnike tveganja in možne zaplete.

Dejavniki tveganja za BSO so kajenje, visok krvni tlak, povišana raven holesterola, prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost, nezdrava prehrana, bolezni srca v družini, slabo ustno zdravje in višja starost. Strategije preprečevanja in obvladovanja vključujejo spremembe življenjskega sloga, kot sta redna telesna vadba in zdrava prehrana za srce, jemanje zdravil in v nekaterih primerih kirurške posege, kot sta angioplastika ali obvod.

Zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje sta bistvenega pomena za zmanjšanje bremena srčno-žilnih bolezni. Z rednimi pregledi, diagnostičnimi testi in ocenami dejavnikov tveganja lahko zdravstveni delavci prepoznajo in odpravijo morebitne težave. S spodbujanjem zdravega življenjskega sloga in izboljšanjem dostopa do oskrbe na področju srca in ožilja je mogoče ublažiti vpliv teh bolezni in izboljšati splošno zdravje srca in ožilja prebivalstva.

Študija, objavljena v reviji »Circulation« leta 2012, je pokazala, da imajo posamezniki s parodontalno boleznijo večje tveganje za razvoj bolezni srca, verjetno zaradi kroničnega vnetja, povezanega z boleznimi dlesni.

Raziskave, opravljene na Univerzi Columbia, so pokazale, da so nekatere vrste ustnih bakterij povezane z razvojem arterijskih oblog, ki so značilne za aterosklerozo. Študija je bila objavljena v reviji »Nature« leta 2018.

Študija, objavljena v “Arteriosclerosis, Thrombosis, and Vascular Biology” leta 2013 je pokazala, da ustne bakterije prispevajo k disfunkciji endotelija (notranje plasti žil), kar je ključni faktor v razvoju BSO.

Številne študije so pokazale povezavo med skupnimi dejavniki tveganja za zdravje ustne votline in srca in ožilja. Študija, objavljena v reviji »Preventive Medicine« leta 2018, je na primer pokazala, da je zdrava prehrana z malo sladkorja in predelane hrane povezana z manjšim tveganjem za bolezni dlesni in bolezni srca.

V sistematičnem pregledu, objavljenem v reviji »The Journal of the American Dental Association« leta 2017, je bil raziskan vpliv posegov na področju ustnega zdravja, kot so profesionalno čiščenje zob in boljša ustna higiena, na zmanjšanje tveganja za bolezni srca in ožilja.

Nekatere raziskave so preučevale vlogo genetskih dejavnikov v povezavi med ustnim zdravjem in zdravjem srca in ožilja. Študija, objavljena v reviji »Frontiers in Physiology« leta 2017, je preučevala genetiko parodontalne bolezni in njen potencialni vpliv na tveganje za srce in ožilje.