Z vidika integrativne medicine razumevanje in obvladovanje sladkorne bolezni tipa 1 vključuje poglobitev v osnovne biološke procese in sprejetje celovitega pristopa k terapijam.

Integrativna medicina se osredotoča na temeljne vzroke bolezni z raziskovanjem telesnih bioloških sistemov. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je osrednje vprašanje avtoimunski odziv proti beta celicam trebušne slinavke. Genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo, določeni geni sistema humanega levkocitnega antigena (HLA) povečujejo dovzetnost za to stanje. Okoljski sprožilci, kot so virusne okužbe (npr. enterovirusi) in zgodnja izpostavljenost beljakovinam kravjega mleka, so lahko sprožilci avtoimunskega procesa pri genetsko nagnjenih posameznikih.

Nove raziskave kažejo, da lahko zdravje črevesja vpliva na avtoimunske bolezni. Neravnovesje v črevesni mikrobioti (disbioza) in povečana prepustnost črevesja (“sindrom prepustnega črevesja”) lahko prispevata k disfunkciji imunskega sistema. Ti dejavniki lahko vodijo do sistemskega vnetja, ki lahko sproži ali poslabša avtoimunske odzive. Razumevanje teh bioloških mehanizmov odpira možnosti za zgodnje odkrivanje in nove intervencije.

Prehrana igra ključno vlogo pri uravnavanju ravni glukoze v krvi in podpori imunskemu zdravju. Poudarek na polnovrednih živilih, bogatih z antioksidanti, omega-3 maščobnimi kislinami in esencialnimi hranili, lahko pomaga zmanjšati vnetje. Ključno je brez mlečnih izdelkov in s čimmanj glutena. O sladkorju tukaj ne rabimo razpravljati.

Nekateri dodatki lahko podpirajo presnovne funkcije. Na primer, alfa-lipoična kislina ima antioksidativne lastnosti, vitamin D pa je bistven za uravnavanje imunskega sistema. Vendar je treba dodatke uporabljati pod strokovnim vodstvom, da se izognete interakcijam z zdravili ali neželenim učinkom.

Hipertermija pomeni povišano temperaturo, bodisi samo lokalno na področju tumorja bodisi sistemsko, kjer se celotno telo ogreje na 39-41 st. C in v tem območju ostane določen čas. Posebno je pripročljiva v času klasičnega zdravljenja, saj pripromore k boljši prekrvavitvi in s tem boljšemu dotoku zdravil v oboleli predel. Klasična medicina uporablja hipertermijo predvsem lokalno ali regionalno (HIPEC, intrakavitarna, perfuzija udov, itd). (https://www.thelancet.com/journals/lanonc/article/PIIS1470-2045(02)00818-5/abstract, https://f.oaes.cc/xmlpdf/3a9b9e2a-7270-4e98-92a4-841069ff3d9c/2272.pdf) Sistemske hipertermija poleg izboljšane prekrvavitve pomeni tudi aktivacijo imunskega sistema, podobno kot se zgodi ob vročini ob npr okužbi.

Nekateri posamezniki raziskujejo akupunkturo za obvladovanje simptomov, kot je nevropatska bolečina, povezana s sladkorno boleznijo. Čeprav raziskave še potekajo, lahko te terapije ponudijo dodatne koristi, ko so odgovorno vključene.