STOPNJA 4 POMENI PREHOD BOLEZNI IZ ZUNAJCELIČNEGA MATRIKSA V SPECIALIZIRANE CELICE ORGANOV S SOČASNIMI RESNEJŠIMI DIAGNOZAMI POŠKODB ORGANOV.

Med diagnoze, ki spadajo v to stopnjo, uvrščamo migreno, trzanje oči, virusne okužbe, astmo, razjede, toksične poškodbe jeter, nefrotski sindrom, avtoimunski glomerulonefritis, kronični artritis, benigno hiperplazijo prostate, bronhitis, angino pektoris, miokarditis in številne druge.

Strategija terapij v tej stopnji je bolj zapletena, takoj pa je dobro podpirati celične procese. Nujno je treba začeti s spodbujanjem celičnih energijskih mehanizmov z ortomolekularno terapijo, ionsko indukcijsko terapijo, hipertermijo, spodbujanjem katalizatorjev cikla citronske kisline, koencimom Q10, alfa lipoično kislino, vitaminom C, posebnimi zelišči in številnimi drugimi. Na ta način dajemo celicam energijo, ki jo potrebujejo za izločanje motečih dejavnikov v zunajcelični matriks in ohranjanje delovanja organov. Ker je zunajcelični matriks postal »odlagališče«, moramo hkrati aktivirati drenažo zunajceličnega matriksa in vseh organov izločanja, torej jeter, ledvic, kože, črevesne sluznice, in sicer z ortomolekularnimi zdravili, zelišči, posebnimi rastlinskimi toniki in olji ter določenimi terapijami. Ne smemo pozabiti na nevtralizacijo reaktivnih kisikovih vrst. Na nek način gre za sprožitev učinkovite druge stopnje, ki lahko iz telesa odstrani moteče škodljive dejavnike. Omenjeno podpiramo z nevralno terapijo, ozonom, vakuumsko terapijo, številnimi ajurvedskimi tehnikami in drugim. Povečanje membranskega potenciala dosežemo z ionsko indukcijsko terapijo Papimi in Indiba, ki jo spremljajo minerali, esencialne maščobne kisline itd. Farmacevtski izdelki se uporabljajo z zavedanjem, da zatiranje na tej stopnji ni zaželeno. Po drugi strani pa moramo biti na tej stopnji izjemno strogi glede zdravja ust, saj lahko veliko vzrokov izvira iz ust, kot so infekcijsko vnetje kosti in mehkih tkiv (parodontitis, »granulom« – mrtvi zobje), neinfekcijski FDOJ z izločanjem CCl5, materiali (kovine in plastika), pa tudi učinki ugriza na posturalne težave. Nazadnje je seveda treba bolj strogo upoštevati prehrano, hidracijo itd.

Tako opažamo neposredne učinke na celične funkcije, npr. encime, pa tudi na celične membrane in mitohondrije. Kot je zapisal Reckeweg, se na tej stopnji običajno srečamo z bolnikom, ki ima neko obliko kroničnega vnetja. V osnovi gre za vnetje v zunajceličnem matriksu, ki zaradi svoje kroničnosti pušča škodljive posledice. Celotno biokemično neravnovesje se kopiči okoli parenhima organa, vnetje pa je le reakcija druge stopnje, ki poskuša izolirati škodljive razmere z »brazgotinjenjem«. Na koncu ta proces poškoduje organ. Če ne zdravimo trenutne obrambe in ne začnemo z razstrupljanjem, je degeneracija organov neizogibna.